Sem uvoznik ali proizvajalec po ESPR?

Vloga izhaja iz tega, kaj počnete s proizvodom, ne iz imena vašega podjetja

To, kdo je proizvajalec in kdo uvoznik, je odvisno od vloge, ki jo ima podjetje pri določenem proizvodu — ne od tega, kako se podjetje imenuje ali kje je registrirano. Proizvajalec je tisti, ki proizvod oblikuje ali ga napa proizvesti in ga v trgovino vnese pod svojim imenom ali znamko. Uvoznik je tisti, ki proizvod zunaj EU prvič vnese na trg v EU. Isto podjetje je lahko pri enem proizvodu proizvajalec — ker prodaja to, kar napa izdelati, pod lastno znamko — in pri drugem proizvodu uvoznik, ker v EU vnese izdelane izdelke proizvajalca zunaj EU in jih postavi na trg EU. Vloga se torej določi na proizvod ali linijo proizvoda, ne enkrat za vse podjetje.

Za kogarkoli se to nanaša, in katera vloga tukaj ni opisana

To razmejevanje se nanaša na dve vlogi, ki ju opisujeta člen 27 in člen 29 ESPR (Uredba (EU) 2024/1781): proizvajalec in uvoznik. Podjetje, ki proizvod prodaja pod lastno znamko, medtem ko je proizvodnja oddana tretji osebi, po pravilu spada v vlogo proizvajalca, čeprav nima svoje tovarniške proizvodnje. Podjetje, ki proizvode proizvajalca zunaj EU kupi in jih kot prvo vnese v trgovino v EU, spada v vlogo uvozhika, tudi če te proizvode nato prodaja pod lastno znamko poleg znamke prvotnega proizvajalca. Kaj se tukaj ne obravnava, je vloga distributerja ali trgovca — podjetje, ki proizvod po proizvajalcu ali uvozu v trgovinski verigi dalje razdeljuje, ne da bi ga prvič samo vnelo na trg v EU. Ta vloga obstaja tudi v ESPR z lastnimi obveznostmi, vendar je izven tega, kar urejata člen 27 in člen 29, in zato izven tega odgovora.

Kdaj se to pojavlja, ni ločeno od časovnega načrta izdelavne gruppe

Vprašanje, kakšna vloga ima podjetje, samo po sebi ni vezano na datumski rok — ta vloga je fiksna, takoj ko se proizvod oblikuje, производи ali uvozi. Datum pa je važen za trenutek, v katerem začnejo veljati konkretne obveznosti iz člena 27 ali člena 29 za proizvodno grupo. Ta trenutek je različen za vsako proizvodno grupo in je določen v delegiranem aktu, ki določa zahteve za ecodesign in informacije za to grupo. Za mnoge proizvajalne grupe ta datum v trenutku še ni določen. Dokler proizvajalna grupa takega lastnega datuma ne dobi, obveznosti člena 27 in člena 29 za te proizvode še ne veljajo, čeprav je ESPR kot okvirna uredba že v veljavi.

Kako to preverite za svoje proizvode

Bepajanje vloge se najbolje opravi po korakih, na proizvod ali linijo proizvoda. Prvo: kdo oblikuje proizvod ali ga napa proizvesti in čije ime ali znamka je nanjo — to kaže proti proizvajalcu. Nato: ali proizvod prihaja od proizvajalca zunaj EU in je vaše podjetje tisto, ki ga prvič vnese v trgovino v EU — to kaže proti uvozu. Pri nakupu istega proizvajalca prek vmesne osebe v EU običajno ni govora o uvozu, ker je bil proizvod že prej vnesen na trg EU; to je bolj položaj distributerja. Za podjetja s široko paleto asortimana je smiselno, da to razdelitev navedete na proizvodno grupo, ker se vloga lahko razlikuje med npr. elektroniko, ki je sama oblikovana, in tekstilom, ki se kupuje kot končni izdelek zunaj EU. Ta navedba nato določi, katere obveznosti veljajo — tiste iz člena 27 za proizvajalce ali tiste iz člena 29 za uvoznike — in s tem tudi to, kdo je odgovoren za predložitev podatkov, iz katerih je sestavljen produktni popis.

Kje je to navedeno: člen 27 in člen 29 ESPR

Obveznosti proizvajalcev so navedene v 27. členu Uredbe (EU) 2024/1781, obveznosti uvoznikov pa v 29. členu iste uredbe. Oba člena ne opisujeta le tega, kaj se pričakuje od zadevne stranke, temveč tudi prikažeta, katera vloga se uporablja za katero vrsto podjetja. Za natančno besedilo in natančno opredelitev obeh vlog je uradni besedilo teh členov vir, na katerega se je treba sklicevati, še posebej v mejnih primerih, kot so izdelki z zasebno blagovno znamko ali mešana nabava.

V praksi to pomeni, da je najbolje, da začnete s pregledom vaših proizvodov in za vsak proizvod ugotovite, kdo ga oblikuje ali ga daje izdelati in kdo ga prvi pripelje na trg EU. To razdelitev zabeležite v pisni obliki po skupini proizvodov, da bo jasno, katere obveznosti – tiste iz 27. člena ali tiste iz 29. člena – veljajo za kateri proizvod, takoj ko začnejo veljati zahteve, ki so specifične za skupino proizvodov. V primeru dvoma o mejnem primeru je besedilo samega 27. člena in 29. člena izhodišče, ne pa vloga, ki je navedena na računu ali v trgovskem registru.

Kje je to zasnovano

Uredba sama je na EUR-Lex. Sklicujemo se za vsako izjavo; nam vam ni treba verjeti.

Kaj moramo konkretno storiti

Kaj se pričakuje od vas

ESPR razlikuje med proizvajalcem in uvozником, in ta razlika ni opcijska: določa, kdo opravlja kateri del dela vezanega na digitalno potrdilo o proizvodu. Kratko povedano je proizvajalec tisti, ki proizvod oblikuje ali ga da proizvoditi in ga na trg pripelje pod lastnim imenom ali blagovno znamko, uvoznik pa je tisti, ki proizvod iz države izven EU prvič pripelje na trg EU. Podjetje lahko sicer brez težav kombinira obe vlogi ali je glede na proizvod enkrat proizvajalec in drugič uvoznik.

Če ste proizvajalec

Član 27 ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) postavi jedro obveznosti proizvajalca. To pomeni, da proizvajalec poskrbi, da proizvod izpolnjuje zahteve za okoljsko oblikovanje, ki veljajo za to skupino proizvodov, da je prisotna tehnična dokumentacija, in da je digitalno potrdilo o proizvodu s pravilnimi podatki povezano s proizvodom pred prihodom na trg. Za podjetje od 10 do 100 zaposlenih to običajno pomeni kombinacijo tehnike in administracije: nekdo v podjetju mora vedeti, kateri podatki o materialih, popravilih, možnosti recikliranja in izvoru so potrebni, in ti podatki morajo biti strukturirano dokumentirani in posodobljeni. To je drugačna naloga kot samo »prilepiti QR-kodo na škatlico« — podatki v ozadju morajo biti točni in popolni.

Če ste uvoznik

Član 29 ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) opisuje, kaj se pričakuje od uvoznika. Uvoznik ne pripelje na trg izdelka lastne zasnove, vendar kot prvi subjekt v EU pripelje proizvod, ki je narejen izven EU. To s seboj nosi nadzorujočo vlogo: preveriti, ali ima proizvajalec izven EU stvari v redu, ali je digitalno potrdilo o proizvodu prisotno in pravilno, in ali je tehnična dokumentacija dostopna. Za podjetje te velikosti to pogosto pomeni, da je nekdo, ki vzdrževuje stike s proizvajalcem izven EU in preveri dostavljene podatke pred preprodajo proizvoda. Kdor bi rad več vedel o tem, najde podrobnejšo razdelavo v kdo ureja digitalno potrdilo o proizvodu, ko je proizvajalec izven EU.

Če imate obe vlogi

Nekatera podjetja sama oblikujejo del svojega aortimana in istočasno uvažajo proizvode od drugod. V tem primeru veljajo za lastni oblikovani proizvod obveznosti člana 27 in za uvoženi proizvod obveznosti člana 29 — po proizvodu, ne po podjetju. Kdor tega ne razčisti za vsako linijo proizvodov, tvega, da bi spregledal obveznosti, ki veljajo samo za del asortimana.

Kje gre narobe v praksi

Pogosta situacija je podjetje, ki proizvode naloži proizvoditi tovarni v Aziji in jih prodaja pod lastnim blagovno znamko, vendar se prav napak vidi kot »samo prodajalec«. Kdor proizvod pripelje na trg pod lastno blagovno znamko, se v praksi pogosto obravnava kot proizvajalec, čeprav nima lastne proizvodne linije. To se neposredno dotika vprašanja katere obveznosti veljajo pri prodaji pod lastno blagovno znamko.

Druga situacija: podjetje kupuje preko vmesnega trgovca v EU in zato misli, da ni uvoznik. Toda če ta vmesni trgovec sam ni tisti, ki proizvod prvič pripelje na trg EU, lahko vloga uvoznika vendarle pade na lastno podjetje. Nejasnost glede tega, kdo v verigi naredi ta prvi korak, je ponavljajoči se vir zmešnjave.

Tretja situacija je podjetje, ki proizvode prodaja preko spletne tržnice in predpostavlja, da spletna tržnica bo uredila obveznosti. To ni samodejno, in lastni položaj v verigi ostaja odločujoč; več o tem je na mestu kaj pomeni digitalno potrdilo o proizvodu pri prodaji preko spletne tržnice.

Četrta situacija se pojavi pri zasebnih blagovnih znamkah, kjer trgovska veriga ali trgovec na debelo nari proizvod od zunanje tovarne, vendar ga prodaja pod svojim imenom. Tudi tukaj vprašanje, kdo ima katero obveznost, ni vedno samoumevno, in kako se to uresničuje, je navedeno pri kdo je odgovoren za produktni potni list pri zasebnih blagovnih znamkah.

Peta situacija: podjetje predpostavlja, da je vloga proizvajalca ali uvoznika trajna lastnost podjetja, medtem ko se ta vloga v resnici razlikuje glede na proizvod in poslovni odnos. Podjetje, ki en proizvod samo zasnuje in drugega kupuje popolnoma gotovega iz tretje države, je za en proizvod proizvajalec in za drugega uvoznik — z različnimi obveznostmi na proizvodno linijo.

Kaj lahko dokumentirate

Pregled po skupini proizvodov, kdo proizvod zasnuje, proizvaja in ga prvi vnese v tržišče EU, da je za vsak proizvod jasno, ali je lastna vloga tista proizvajalca ali uvoznika.
Dogovori s proizvajalcem izven EU o dobavi tehnične dokumentacije in podatkov za produktni potni list, vključno s tem, kdo jih sproti posodablja.
Postavljena delovna metoda za preverjanje dostavljenih podatkov, preden se proizvod preda v nadaljnjo prodajo, s stalnim odgovornim osebkom znotraj podjetja.
Dokumentacija o poslovnem odnosu pri zasebni blagovni znamki ali lastni znamki, da se pozneje dokaže, kdo je imel katero vlogo v trenutku, ko je proizvod vstopil na tržišče.
Pregled lastne pozicije v prodajni verigi, vključno z vlogo morebitnih posrednikov ali tržišč, da je jasno, kdo nari kateri korak.

Kdor ima po tem pregledu še dvome o lastni vlogi, najde širšo izhodišče pri kdo je odgovoren za produktni potni list proizvodov, kjer se različne vloge v verigi prikazujejo druga ob drugi.

To ni pravno mnenje. Ta stran zawiera splošne informacije o predpisih, o katerih govori ta platforma. Ne poznamo vaše situacije. V primeru dvoma glede vašega primera se posvetujte s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.

Napisano z AI na podlagi virov zgoraj, preverjeno s strani človeške na 2026-08-22. Ali je kaj narobe? Nam povejte — popravki imajo prednost.