Kateri izdelki malih in srednje velikih podjetij spadajo pod ESPR?

Skoraj vsak fizični proizvod v načelu spada pod ESPR

ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) je zasnovana kot okvirna uredba, ki velja za skoraj vsak fizični proizvod, ki se spravi na trg ali se privede v uporabo, z omejenim seznamom izjem. Člen 1 ESPR ne opredeljuje področja uporabe z naštevanjem skupin proizvodov, kot so »pohištvo« ali »elektronika«, temveč na podlagi pojma proizvoda samega: fizičnega blaga. To pomeni, da proizvajalec ali uvoznik ne mora iskati svoje panoge na seznamu, ampak si mora postaviti vprašanje, ali je to, kar proizvaja ali uvozi, fizično blago, ki ni na seznamu izjem. Za večino MKB, ki proizvaja ali uvozi fizične proizvode, je zato področje uporabe široko opredeljeno, natančne zahteve pa se izpolnijo ločeno za vsako skupino proizvodov.

Kaj je zajeto in kaj ni zajeto v uredbi

ESPR se uporablja za fizična blaga, ki se spravijo na trg ali se privedejo v uporabo, ne glede na to, v katero skupino proizvodov spadajo. Člen 1, odstavek 2 ESPR izrecno izključuje vrsto kategorij iz področja uporabe: hrano in krmo, zdravila za ljudi in živali, žive rastline, živali in mikroorganizme, proizvode človekovega izvora ter proizvode, ki so neposredno povezani z razmnoževanjem rastlin in živali. Poleg tega so izključena določena vozila, v kolikor že spadajo pod lastna evropska pravila o homologaciji. Za ta vozila izključitev ne velja avtomatično za vse vidike; razmejevanje je na nekaterih področjih diferenciran. Za prevladujočo večino fizičnih potrošniških in poslovnih proizvodov – od tekstila in pohištva do elektronike, gradnih materialov in kemijskih proizvodov – nobena od teh izjem ne velja, zato ti proizvodi spadajo v obseg uredbe. Pomembno je razlikovati: soditi v področje uporabe je nekaj drugega kot že imeti konkretne obveznosti. Sam ESPR opisuje v členu 1 okvir, v katero je mogoče postaviti ekološke zahteve za oblikovanje; katere zahteve konkretno veljajo za určeno skupino proizvodov, se izpelje ločeno za vsako skupino proizvodov.

Za skupine proizvodov brez lastne uredbe se v praksi še ničesar konkretnega ne spreminja

Iz člena 1 in člena 2 ESPR sledi, katere proizvode načeloma zajema področje uporabe, ne pa tudi od katere naprej za określeno skupino proizvodov veljajo konkretne zahteve. To se ureja ločeno za vsako skupino proizvodov, zunaj tema dvema članoma. Za proizvajalca ali uvoznika to pomeni, da je odgovor na vprašanje »ali je moj proizvod zajete« in vprašanje »moram že sedaj kaj narediti« dve različni vprašanji: proizvod je lahko v celoti v obsegu ESPR, ne da bi za to konkretno skupino proizvodov že veljale določene zahteve. Za najbolj položajni status po skupinah proizvodov je službeni besedilo EUR-Lex in pripadajoča izvršilna zakonodaja pravi vir, ker se ta pregled s časom spreminja.

Kako to v praksi uresničiti

Prvi korak je preveriti, ali je proizvod fizična dobrina, ki se v Evropski uniji tržи ali prične se uporabljati — to je osnovni pogoj iz člena 1 in člena 2. Drugi korak je preveriti, ali proizvod spada pod eno od izključenih kategorij: živila, krma, zdravila, živi organizmi, proizvodi človeškega izvora ali posebne kategorije vozil s svojimi odobritvami tipa. Če proizvod ne spada pod izjemo, je tretji korak ugotoviti, ali so za to specifično skupino proizvodov že postavljena ali v pripravi konkretna okoljska zahtevka za oblikovanje — to se namreč ne zgodi v členu 1 ali 2 samem, temveč v ločeni zakonodaji za vsako skupino proizvodov. Za podjetje s proizvodi v več skupinah proizvodov je smiselno, da te tri korake za vsako skupino proizvodov posebej pregleda, ker lahko en proizvod proizvajalca že spada pod specifične zahtevke, medtem ko drugi proizvod istega proizvajalca čaka na lastno uredbo.

Kje je to navedeno: člen 1 in člen 2 ESPR

Uporabno področje ESPR izhaja iz člena 1, ki opisuje okvir in obseg verordine, vključno z izključenimi kategorijami, in iz člena 2, ki opredeluje pojem proizvod kot fizično dobrino. Skupaj ta dva člena določata, kdo in kaj spada v obseg verordine, ne da bi pri tem že bila določena, kateri konkretni zahtevki za skupino proizvodov veljajo.

Kdor želi vedeti, ali njihov lastni proizvod spada pod ESPR, lahko najbolje začne s svojim lastnim asortimanom: za vsak proizvod preveriti, ali gre za fizično dobrino, ali ne stoji na seznamu izjem člena 1, in nato povprašati, ali je za to skupino proizvodov že najavljena ali vzpostavljena specifična zakonodaja. Uradno besedilo na EUR-Lex je pri tem izhodišče, ker se izpolnitev za vsako skupino proizvodov s časom spreminja.

Kje je to zasnovano

Uredba sama je na EUR-Lex. Sklicujemo se za vsako izjavo; nam vam ni treba verjeti.

Kaj moramo konkretno storiti

Kaj se pričakuje od vas

ESPR (Uredba (EU) 2024/1781) ni uredba, ki ureja eno skupino proizvodov, kot to počne uredba o baterijah. Člen 1 ESPR predmet in področje uporabe opisuje pravzaprav zelo široko: uredba se v načelu uporablja za »proizvode«, kot so opredeljeni v členu 2, in to je širok pojem — telesne dobrine, ki se dajo na trg ali se začnejo uporabljati. To ne pomeni, da bo jutri vse pod obveznim potrdilom, vendar pa je postavljena zakonska osnova, da je mogoče na dolgi rok regulirati skoraj vsako kategorijo proizvodov. Za podjetje, ki izdeluje ali uvaža proizvode, je prva vprašanja torej ne »Ali se ESPR uporablja zame«, temveč »Katere moje skupine proizvodov in kdaj pridejo na vrsto«.

Preverite, ali je vaša skupina proizvodov omenjena v področju uporabe

Člen 1 navaja številne sektorje, na katere se uredba sprva osredotoča, z izjemami za hrano, krmo za živali in zdravila, ki spadajo pod drugo zakonodajo. Za podjetje s 10 do 100 zaposlenimi to v praksi pomeni, da je potrebna prva preverka, ali vaš proizvod sploh spada v to področje in ali že ne spada pod drugo sektorsko uredbo, ki ima prednost. To je mogoče narediti brez pravnika, pri čemer so izhodišče definicije iz člena 2. Kdor tu dvomi, najde izdelano preizkušnjo na Ali velja digitalni potni list proizvoda za moje proizvode?

Razlikujte med okvirno uredbo in posebnimi pravili za proizvode

ESPR sama ne nalaga obveznosti za potrdilo za določen proizvod. To se zgodi preko delegiranih aktov, ki se sprejemajo za vsako skupino proizvodov. Za podjetje to pomeni, da obstoj ESPR sam po sebi ne zahteva nobenih ukrepov — konkretne zahteve (kateri podatki, kateri nosilec podatkov, kateri datum začetka) pridejo šele s to dodatno zakonodajo. Kaj je točno delegirani akt in zakaj določa, kaj se mora praktično zgoditi, je pojasnjeno na Kaj je delegirani akt in zakaj določa, kaj moram storiti?

Več skupin proizvodov ocenite ločeno

Podjetja s širokim sortimentom — mislite na uvoznika elektronike, pohištva in tekstila hkrati — se ne morejo zadovoljiti z enim odgovorom. Vsaka skupina proizvodov dobi svoj delegirani akt, svoj časovni načrt in svoje zahteve glede podatkov. Za podjetje te velikosti to pomeni inventuro po liniji izdelkov, ne po podjetju. Pomoč pri razvrščanju proizvoda v pravilno skupino je na V katero skupino proizvodov spada moj proizvod?, in kdor ima proizvod, ki je verjetno hkrati v dveh skupinah — kot je pogosto pri sestavljenih proizvodih — najde razlago na Moj izdelek spada v več skupin izdelkov — kaj to pomeni?

Sledite vrstnemu redu vpeljave namesto da bi poskušali biti pred časom

Ker se vse skupiny proizvodov ne obvezujejo hkrati, je za podjetje koristno vedeti, v kateri vrstni red se skupiny pojavljajo, tako da se pozornost ne deli narobe. Podjetje, ki zdaj čas vloži v skupino proizvodov, ki je obavezna šele pozno, morda pustí skupino, ki je obavezna prej. Ta pregled je na V kakšnem vrstnem redu dobijo skupine izdelkov obvezen potni list?

Kje gre narobe v praksi

Pogosta napaka je, da podjetje ocenjuje ESPR kot nekaj, kar vas "bodisi prizadene bodisi ne", medtem ko je realnost taka, da en del asortimenta spada v področje uporabe člena 1, drugi del pa ne, ali pa šele veliko kasneje. Druga situacija je, da podjetja predpostavljajo, da »majhno podjetje« avtomatično pomeni »zunaj dosega« — velikost podjetja ni merilo iz člena 1 ali 2, gre za proizvod, ne za velikost podjetja. Tretja pasti je mešanje ESPR z drugimi evropskimi predpisi, ki se nanašajo na podatke o proizvodih, kot je Uredba o baterijah, kar povzroči nejasnost glede tega, kateri potni list za kaj velja. Četrta situacija, ki se pogosto pojavlja: podjetje čaka, dokler se kaj ne »postavi za obvezno«, ne da bi se zavedalo, da so prvi delegirani akti že v pripravi za posebne skupine, zato se čas priprave dejansko že teče. In peta: podjetja s sestavljenimi proizvodi — na primer proizvod z integrirano baterijo ali elektronsko komponento — obravnavajo proizvod kot celoto, medtem ko lahko različni deli spadajo pod različne predpise.

Kaj lahko dokumentirate

Pregled vseh skupin proizvodov, ki jih podjetje proizvaja ali uvozi, z Brief opisom sestave in porekla delov za vsako skupino.
Beležka za vsako skupino proizvodov o tem, ali spada v področje uporabe člena 1 ESPR, ali je predmet izjeme ali druge sektorske ureditve.
Dokumentacija s definicijami iz člena 2, ki so bile uporabljene pri oceni proizvoda, tako da je sklepanje kasneje sledljivo.
Ločena ocena za proizvode, ki morda sodijo v več skupin proizvodov, z narejeno izbiro in njeno utemeljitvijo.
Pregled, kateri od proizvodov podjetja so morda že zgodaj v vrstnem redu izvajanja, in kateri se po pričakovanjih pridejo na vrsto kasneje.
Kratek pojasnilo o tem, kaj se posebej spremeni za podjetje te velikosti, najdete na Kaj se spremeni pri ESPR za mala in srednje velika podjetja?, kot ozadje za interno odločanje.
Za podjetja, ki dvomijo, ali njihova velikost vpliva na obveznosti: beležka pri Ali se potni list za izdelke uporablja tudi za majhna podjetja?

Kdor enkrat to inventarizacijo razvršči, je ne bo treba vsakič znova graditi — posodobitev na skupino proizvodov, vsakič ko se pojavi nov delegirani akt, je dovolj, da ostane pregled uporaben.

To ni pravno mnenje. Ta stran zawiera splošne informacije o predpisih, o katerih govori ta platforma. Ne poznamo vaše situacije. V primeru dvoma glede vašega primera se posvetujte s pravnikom ali pristojnim nadzornim organom.

Napisano z AI na podlagi virov zgoraj, preverjeno s strani človeške na 2026-08-22. Ali je kaj narobe? Nam povejte — popravki imajo prednost.