Uredba o baterijah je posebna uredba EU, ločena od širše uredbe o ekodesajnu, o kateri se v večini razprav govori o digitalnem produktnem potnem listu. V prvi vrsti zadeva podjetja, ki baterije ali akumulatorje sami dajejo na trg: proizvajalce in uvoznika industrijskih baterij, baterij za električna vozila, baterij za lahka prevozna sredstva, kot so e-kolesa, in prenosnih baterij. Če prodajate samo končne izdelke, v katerih se zgodi, da je baterija, niste nujno tista oseba, na katero se nanaša obveznost potnega lista za to baterijo.
To, ali vaše podjetje spada pod to uredbo, je torej odvisno predvsem od vaše vloge v verigi baterije same, ne od naprave, ki jo obdaja. Gradbeno podjetje, ki prodaja orodja z akumulatorji, delodajalec, ki ima poslovne avtomobile z akumulatorji v lasti, ali pisarna z prenosniki: za njih je odgovornost praviloma pri strani, ki baterijo proizvede ali uvozi, ne pri uporabniku ali preprodajalcu končnega izdelka. To ne izključuje dejstva, da v trgovinski verigi lahko obstajajo informacijske obveznosti, ki segajo dlje od samega proizvajalca.
Zakaj je ta uredba posebna
Uredba o ekodesajnu je širši okvir, v katerem bo vse več skupin proizvodov imelo digitalni potni list. Uredba o baterijah obstaja kot dopolnitev in je na več točkah že prej stopila v veljavo s svojim časovnim načrtom in lastnimi zahtevami za npr. ogljični odtis, reciklirano gradivo in digitalni potni list za baterije. To lahko za podjetja včasih povzroči zmešnjavo: ena uredba ne teče skupaj z drugo, in skupina proizvodov lahko že spada pod lastna pravila, medtem ko se še vedno razvija širši okvir. V pregledu po skupini proizvodov v zbirki znanja je za vsako kategorijo navedeno, katera uredba se uporablja in kaj velja posebej za njo.
Za katere je to konkretno relevantno
Uredba se usmeri predvsem na strani, ki baterije proizvajajo, jih uvažajo iz držav zunaj EU ali pa jih na velike količine obdelujejo, na primer za recikliranje ali za drugo življenje v drugem izdelku. Tudi udeleženci na trgu, ki baterije pod lastno blagovno znamko dajejo v proizvodnjo in jih dajejo na trg, se lahko štejejo za odgovorni strani, tudi če se fizična proizvodnja zgodi drugje. Kdor dvomi, ali se katera od teh vlog velja za lastno podjetje, bi bila dobra odločitev, da to prouči glede na vlogo, ki jo sama uredba razlikuje, in ne glede na prihodke ali velikost podjetja.
Podjetja, ki izključno prodajajo ali uporabljajo končne izdelke z vgrajeno baterijo, praviloma zase ne najdejo neposredne obveznosti potnega lista za to baterijo. Vendar pa lahko nastane posredna povezava, na primer, če dobavitelj prosi za podatke o uporabi ali življenjski dobi proizvoda, v katerega je vstavljena baterija. To je razlog, da tudi o tej temi razpravljate pri lastni nabavi in je ne prepustite samo vprašanju, kdo je zakonsko odgovoren.
Kaj še ni jasno
Točni datumi, do katerih morajo določene kategorije baterij imeti digitalni potni list, in natančna obsega podatkov, ki morajo biti v njem, so določeni v sami uredbi in v pravilih izvajanja, ki jih spremljajo. Del tega je v času pisanja še v razvoju. Za trenutno uradno besedilo je EUR-Lex pravi vir; za vprašanja o uporabi v posebni situaciji je pristojni nadzorni organ ali pravnik pravi stik. Ta članek opisuje glavne črte, ne svetovanje o vašem lastnem podjetju.
Kako to preverite za vaše lastne proizvode
Ker je batterijenverordening ločena od širših pravil o ecodesignu, je smiselno pregledati za vsako skupino proizvodov posebej, katere obveznosti veljajo in kdaj. v nekaj vprašanjih preveriti, ali to vpliva na vaše izdelke daje prvi, neobvezujoči pokazatelj. Če želite tudi vedeti, od kje prihajajo informacije na prodpas.eu in kako se posodabljajo, to preberite na strani o kako te informacije vzdržujemo za vas.
Če imate po tem članku še konkretno vprašanje o svoji skupini proizvodov, boste morda že našli odgovor v odgovori na druga pogosto zastavljana vprašanja mogoče že odgovor. Če pa rajši neposredno vidite, kje je vaše podjetje, je brezplačna hitri pregled na prodpas.eu najhitrejši prvi korak: v nekaj vprašanjih boste dobili pokazatelj, brez potrebe po računu.